Zakaj lastnik Tete Fride novači kadre iz avtomobilske industrije

Uroš Mlakar je direktor in lastnik podjetja Naturalica Foods, ki upravlja mrežo slaščičarn in lastno proizvodnjo čokoladnih izdelkov pod blagovno znamko Teta Frida. V 13 letih so prišli od ideje, da bi izdelovali torte in druge slaščice za lastne potrebe, do proizvodnje 300 različnih čokoladnih izdelkov, ki jih prodajajo v 20 držav. “Ideja je bila razviti takšne izdelke, ki bi jih jedli tudi moji najbližji,” razlaga Mlakar.

Največjo rast so doživeli v zadnjih petih letih. Od leta 2020 do leta 2023 so čiste prihodke od prodaje podvojili na okoli 7,5 milijona evrov. Lani so ostali na podobnih številkah, letos pa se po navedbah Mlakarja nadejajo krepitve izvoza in skoka prodaje na deset milijonov evrov.

“Teta Frida je postala evropska blagovna znamka s prisotnostjo v več tisoč prodajnih mestih po Evropi, z mrežo kavarn pa je najbolj realna večja širitev v Avstrijo, ker se nam zdi najbolj naravno. Tam smo že prisotni s svojimi izdelki trenutno na 1.000 prodajnih mestih in ljudje nas poznajo,” pravi Mlakar, ki je že pred leti imel na mizi ponudbo tudi za velik prodor na Hrvaško, a je idejo prekrižala epidemija koronavirusa.

Prodrli so že v številne države od Islandije, Španije, Baltskih držav, Švice, Nemčije in Avstrije, preko Balkana, Grčije in do Dubaja. Prvič so pred kratkim dodali še Kostariko.

“Ponosni smo, da smo v vseh teh državah prisotni z lastno blagovno znamko in ne kot proizvajalec trgovskih blagovnih znamk s čimer dosegamo višjo dodano vrednost. V nekaterih državah imamo distributerje, spet v drugih delamo z večjimi trgovskimi verigami,” razlaga Mlakar.

Nadaljnjo širitev podjetja bi lahko izvedli tudi s prevzemom, a sogovornik ne izda, katero tarčo imajo ogledano. “Na mizi imamo več možnosti. Ni nujno, da bo rast le organska. Ne bi prehitro govoril, iščemo rešitve, ki bodo najboljše za podjetje,” je skrivnosten. 

Na drugi strani o prodaji podjetja ali selitvi proizvodnje ne razmišlja. “To okolje imam zelo rad. Si pa želim, da bi bilo več razumevanja v politiki. Utrujen sem že od vseh kriz in višanja stroškov. Krize se kar valijo. Od finančne, energetske, zdravstvene do kadrovske. Problem je tudi visoka obremenitev plač, zaradi katere smo vse bolj nekonkurenčni. Trudiš se, vendar ko se matematika ne izide, izgubiš motivacijo. Vse pogosteje poslušam kolege, ki obupavajo. To nas mora skrbeti,” meni o vse glasnejših pozivih gospodarstva, da so obremenitve za marsikatero podjetje previsoke.

Iz gradbeništva v gostinstvo

Mlakarjeva podjetniška pot je pred vstopom v prehrambni sektor vključevala delo v novinarstvu, telekomunikacijah in gradbeništvu. Svojo prvo podjetniško izkušnjo pa je doživel že zelo zgodaj.

“Prvo podjetje sem ustanovil v srednji šoli. Kasneje sem se znašel v zelo različnih panogah, kar se je izkazalo za dragoceno, ko sem začel z Naturalico Foods,” pravi o svojih začetkih.

Zgodba blagovne znamke Teta Frida se je začela leta 2011 kot posledica svetovne krize in težav v gradbeništvu. Mlakar je bil v tistem času vključen v gradnjo hotela v Mariboru. Zaradi finančne krize projekt ni bil realiziran po prvotnem načrtu in so morali izbrati krizni scenarij.

“Projekt sem zaključil sam, saj je gradbeno podjetje propadlo. V trenutku, ko bi morali dobiti posojilo za nadaljevanje gradnje, se je ustavil celotni trg. Tako sem sam ustanovil gradbeno podjetje, objekt pa prodal državi kot študentski dom,” razplet zgodbe in stresnega obdobja pojasnjuje Mlakar.

“Ne želimo polizdelkov”

Po prodaji objekta mu je ostal lokal v pritličju. Zanj ni našel najemnika, zato je sprejel odločitev, da ga bo vodil kar sam. Odločili so se, da v ponudbo vključijo ročno izdelane sladice iz 100-odstotno naravnih sestavin – kar je postalo temelj blagovne znamke Teta Frida.

“Odločili smo se, da delamo izdelke, ki jih tudi mi z veseljem jemo. Brez polizdelkov, brez kompromisov in bližnjic pri sestavinah. To nas je vodilo od prvega dne,” pove Mlakar. Spomni se, da so se mu številni smejali, ko je že takrat, ko je imel eno samo slaščičarno, razmišljal o lastni proizvodni. To je bil začetek vizije o verigi kavarn in izdelkih v trgovinah, oboje pod enotno blagovno znamko. 

“Naš sladoled je denimo vsak dan drugačen. Morda ni popoln, ampak je naraven, ima veliko pravega sadja, pravo mleko in smetano, brez emulgatorjev, trdilcev in druge umetne navlake. To so razlike, ki jih ljudje prepoznajo. Vidijo, da smo iskreni in to nagradijo,” je prepričan.

Vse lokale so oddali

Do konca leta bo imela Teta Frida deset franšiznih lokalov po Sloveniji – od Maribora do Kopra. Vse delujejo po enakem modelu. Podjetje skrbi za razvoj izdelkov, blagovno znamko in marketing, lokalni partnerji pa za operativno vodenje.

“Mi ne čakamo na rezultate – aktivno sodelujemo. Pomembno je, da se vsakdo v sistemu zaveda svoje odgovornosti. Ne delamo izjem,” pojasnjuje Mlakar.

Vzporedno razvijajo maloprodajni segment, torej prodajo čokoladnih izdelkov v trgovinah. Leta 2019 so po dveh letih razvoja na trg lansirali prvo čokolado, danes znano kot Fridika. Po Mlakarjevih besedah je to zdaj najbolj prodajana slovenska čokolada.

“Izdelujemo 300 izdelkov, pokrivamo sveži program za lastne lokacije ter maloprodajni program za domače in tuje trge,” sogovornik predstavi trenutno ponudbo. Njihovi izdelki se cenovno uvrščajo v gourmet razred in dosegajo višje cene, ki pa jih morajo upravičiti z okusom.

Trikrat selili proizvodnjo

Proizvodnja je sčasoma postala osrednji del poslovnega modela. “Na začetku smo letno naredili tri tone izdelkov. Danes toliko naredimo v eni izmeni,” Mlakar odgovori na vprašanje, za koliko se je povečala od začetkov pa do danes.

So jo pa v tem obdobju že trikrat selili, zadnjič v 3.500 kvadratnih metrov veliko poslovno stavbo, kjer imajo še dovolj prostora za rast. Trenutno načrtujejo izgradnjo dveh dodatnih hal, sogovornik pa je zelo ponosen, da so vse procese digitaliziralizirali in da delajo pod najbolj zahtevnimi globalnimi varnostnimi standardi. 

Proizvodnja je vse bolj avtomatizirana, vključno z novo linijo za dekorirane čokoladne izdelke, v katero so vložili dva milijona evrov in na kateri delajo že tudi prvi roboti. To je tudi njihova največja naložba do zdaj.

V zadnjem obdobju je Mlakarja presenetil predvsem uspeh in popularnost dubaj čokolade.

“Podcenili smo povpraševanje. Nihče nima intelektualnih pravic za ta izdelek, vsak ga lahko interpretira po svoje – in ravno to je povzročilo pravi družbeni fenomen,” meni Mlakar.

“Kakava enostavno ni dovolj za celoten svet”

Velik vpliv na poslovne načrte ima trenutno gibanje cene kakava, ki je v zadnjem letu eksplodirala. Od začetka leta 2024 se je cena za tono kakava početverila in je za nekajkrat višja od dolgoletnega povprečja. Še lani so se lahko večjim podražitvam izognili, saj so imeli zakupljeno celoletno zalogo, zdaj pa zaradi velikih skokov cen zalogo kupujejo za tri mesece.

“Cene naših izdelkov so se dvignile različno, odvisno od vsebnosti kakava. V povprečju za okoli 20 odstotkov,” o dvigu cen pravi Mlakar in nadaljuje, da bo kakav znova postal luksuzna dobrina.

“Tudi če ne bi bilo s podnebnimi dejavniki povezane krize, bi bilo podobno, saj potrošnja v Aziji skokovito narašča in kakava enostavno ni dovolj za celoten svet,” razlaga.

Testirajo izdelke brez čokolade

Prav zaradi kakavove krize so začeli razvijati nove izdelke, ki so po okusu podobni čokoladnim, vendar niso narejeni iz kakavovih zrn. Nadomeščajo ga z žitom in bučnimi semeni, izdelki pa imajo podoben videz in okus kot klasična čokolada.

“To ni poskus, da nadomestimo čokolado, ampak alternativa. Okus in tekstura sta presenetljivo podobna, proizvodnja pa ima bistveno manjši ogljični odtis,” pripoveduje.

“Vse zanimajo pravice, odgovornosti pa si ne želijo”

V podjetju je trenutno več kot 130 zaposlenih, vključno s franšizami. V zadnjem obdobju se je ekipi pridružilo več strokovnjakov iz avtomobilske industrije, kjer so procesi že dolgo profilirani na najvišji ravni. Podobno kot številna podjetja se tudi sami soočajo z izzivi pri iskanju kadra.

“Vsi se borimo, da dobimo kader in se trudimo, da ponujamo čim boljše pogoje. Začne se s spoštovanjem vsakega zaposlenega in to je nekaj, na čemer gradimo,” je vizija Mlakarja. Na razgovorih še nikoli ni preverjal, kakšno izobrazbo ima kandidat, ampak ga zanimajo znanje in pripravljenost za delo ter sprejemanje odgovornosti.

“Danes je vse težje najti ljudi, ki so pripravljeni sprejemati odgovornost. Veliko jih zanimajo pravice, kar je legitimno, odgovornosti pa si ne bi želeli prevzeti,” meni in nadaljuje, da so zaradi posodobitve linij zaposlili kar nekaj ljudi iz avtomobilske industrije.

“Potrebovali smo specifična znanja glede proizvodnih procesov na višjih obratih. Iskali smo jih za upravljanje strojev oziroma robotov v proizvodnji,” pojasnjuje.

“Moj fokus je na viziji, vrednotah, povezovanju ključnih funkcij in vključevanju pravih ter ključnih ljudi v ekipo. Zavedam se, da uspeh ne izhaja iz mikrovodenja, ampak iz prave in opolnomočene ekipe, ki razume cilje in zna delovati samostojno, da lahko skupaj priveslamo na najlepše obale,” svojo vlogo opisuje 47-letni podjetnik.